Smetka piše

Par dni nazaj sva z mojo drago prijateljico razpravljali na to temo. Ona je edina, ki se ji horoskopi ne zdijo “kar neki” in velikokrat skupaj ocenjujeva ljudi, kaj bi lahko bili po horoskopu. In tudi zadeneva.

Ugotovila sem namreč, da imam posebna obdobja, ko spoznavam ljudi (okej, MOŠKE) v istem znamenju. Glede na to, da sem Ribi, naj bi mi najbolj odgovarjala vodna znamenja – Rak, še posebej pa Škorpijon. Res so Škorpijoni tisti, ki me najbolj premaknejo, ampak na koncu ponavadi iz tega (itak) ni nič. V mojem osebnem horoskopu pa piše, da moja VII. hiša (torej tista, ki se navezuje na zveze) kaže na to, da naj bi se najbolje ujemala z Devicami. Zanimivo… Mogoče je kakšna napaka v karti…

Vsa ta obdobja so se začela par let nazaj z Raki. V parih mesecih sem jih spoznala kar nekaj – enga na morju, ostale v službi. REEES posebni ljudje. Blazno težko jim prideš blizu. In ko zgubijo potrpljenje je treba laufat. Ampak če te sprejmejo med svoje (ki jih nimajo veliko in dobro ločijo koga imajo med njimi in koga ne), potem si REEES njihov. Meni so zelo dragi, marsikomu drugemu znajo biti trn v peti.

Obdobje Rib. Hmmmmm. Jaz včasih sama sebe težko razumem. In z njimi je bilo isto. Neka privlačnost že res obstaja, ampak kaj, ko je toliko drugih problemov in nedorečenosti vmes. Bi – ne bi? Ne bi – bi? Vsak še sam s sabo ni bil na jasnem, kaj šele, da bi bil z drugim… In še kar se srečamo vsake toliko in iste epizode.

Potem sem spoznala dva Vodnarja. Oba umetnika, eden bolj, drugi manj. Oba v neskladju z dogajanjem v realnem svetu, oba take “ženske” duše. Premalo moškega naboja.

Potem so bili Levi. Uf. Sami sebi lepi. Strašno ponosni na svoj videz. Ampak TAKOOO prvinsko privlačni. Ampak žal ne govorimo istega jezika…

In zdaj je obdobje Devic. Trenutno poznam tri. Vsi uspešni moški v biznisu, vsi samski. Obvladajo sceno. Trdni na svojih zasluženih položajih, dosledni. Za enega sploh lahko rečem, da reče komurkoli karkoli si misli o njem. V vsaki situaciji najde biznis. Išče žensko na svojem nivoju, dobiva se s “frizerkami”. Izredno veliko govori, vse pozna, vse ga zanima. Sem imela priliko spoznat tudi to, da ni vse samo v govorjenju, da tudi dejansko zna stvari naredit tako, da delajo kot je treba. Drugega poznam bežno, poslovno. Ne ve točno, kako bi se obnašal do mene. Največkrat je varianta “No reply”, drugič se prekomerno zavzame. Ne štekam ga. In potem še tretji. Tudi njega ne poznam dobro. Silno pozitiven, multifunkcionalen, vedno v akciji. Ponavadi ne pridem do besede, če pa že začnem kakšno temo, potem jo obrne proti meni in redko izvem njegovo mnenje. Ker je zanimiv me marsikaj o njem zanima, ampak mu ne uspem zastaviti vprašanj, če pa bi mu jih že lahko, potem jih ponavadi pozabim, ker me že nekako šokira s kakšnim novim pristopom k debati. In ta vikend sem spoznala še enega, ki je Devica. In bil je (na momente) slabe volje. Ne vem, če je to vsem skupno – destruktivni, precej negativno vidijo (tudi ne tako negativno) situacijo. Najbrž imajo probleme s tem, če si nekaj zamislijo, in potem gre to mimo njihovih planov. Povzetek za Device – obvezno morajo imeti veliko dela in zadovoljni morajo biti s stvarmi, ki jih počnejo. Imam občutek, da te lahko uničijo do konca, če se spravijo na to, da se bodo ukvarjali s tabo. Pa še to – večino prostega časa preklepetajo pred monitorjem oz. se ukvarjajo s športom (ponavadi se preforsirajo).

Ja, Škorpijoni se mi pojavljajo v življenju konstantno. Ostala znamenja pa najbrž še pridejo na vrsto…

Ravno včeraj sem pospravljala računalnik in po pomoti odprla par fotografij, ki so me spomnile na nekoga. Zadeva je že zdavnaj neaktualna, ampak sem se spomnila enega detajla. Njegovega vabila na zmenek (ne prvi). Recimo, če je danes četrtek, 28.8. in bi se to zgodilo danes, potem je on predlagal: “Kdaj se bova spet videla? A bi ti bilo v torek, 16. septembra ob 21h okej?” Naj poudarim še to, da nisva bila niti na različnih celinah, niti v različnih državah, niti v različnih krajih in da sva se po naključjih videvala skoraj vsak dan. Torej čez 3 tedne, čeprav sva si bila (po svoje) všeč. Seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi skoraj po tleh padla od smeha in mu rekla, da pa ravno na tist dan nimam časa. Če se prav spomnim, me je sicer potem poklical že naslednji dan in predlagal zmenek naslednji dan. Ampak vseeno.

To je res zanimiva zadeva, kako osvojiti žensko. Kaj pravzaprav pričakujemo? Zmeraj je kaj narobe. Preveč vljuden. Preveč osladen. Premalo “moški”. Čudno oblečen. Preveč zagret.

In kako osvajamo ženske? Ali sploh osvajamo? Ali samo napeljujemo k temu, da potem moški osvajajo? Tale video, zame je to to…

Kje so dobri stari časi, ko si vsaj vedel pri čem si. In kaj bi kdo rad. Ko je bla vojna, ni nihče kompliciral.

To je res svoje poglavje. Pobarvati se na na blond (sem ne štejem ponesrečenih poizkusov mladenk, ki se barvajo na rumeno in vse vrste podobnih odtenkov ter tudi ne tistih, ki jim blond pač NE paše).

Jaz sem to naredila kakšno leto nazaj in efekt ne moške vsekakor obstaja. Veliko več jih pogleda za tabo, kar naenkrat te vsi (vsaj na videz) poznajo. Ampak na žalost se poveča tudi število bedakov, ki se kar naenkrat od nekod pojavijo in so strašno pogumni v ogovarjanju. In zmanjša se interes “normalnih” moških. Kar naenkrat so veliko bolj zadržani. Res se je treba veliko bolj dokazovat, da v resnici nisi “blond”, kar je naporno in kar me je že večkrat skoraj pripeljalo k frizerki, ki bi mi ostrigla te nesrečne bele pramene.

Da ne omenjam poslovnih sestankov, kjer se je pa RES treba dokazat z dejanji in bi blo skoraj vseeno, če ne bi spregovorila. AMPAK. Je pa več vabil na kavo, in tam se ponavadi vse bistvene poslovne zadeve dogovorijo… Kar JE prednost.

Res me zanima, kaj je takega, kar moške privlači na blondinkah. In zakaj jih vse to privlači samo za eno noč in zakaj ne bi želeli imeti resne punce s takimi lasmi.