Smetka piše

Čevlji so za žensko posebno poglavje. So precej več kot pripomoček, da nas ne zebe v noge in da se lažje gibamo. Gre za dušo. Za tolažbo, ko imaš krizo. Greš in kupiš čevlje. Ne, ni to isto kot oblačila. V čevlje se ne moreš zredit. In to je bistvo te ženske obsedenosti. Neglede na postavo lahko vse obujemo enake čevlje. Kako pogosto (če sploh kdaj!) jih potem obujemo za v javnost je pa drugo vprašanje…

Ko sem se pred kratkim odločila narediti konec neskončnemu iskanju čevljev po vseh lokacijah naše hiše, sem jih zbrala na kup. In jih preštela. 57 parov. Naknadno sem našla še enega. Najbrž je še kje kakšen. Kar za nekaj parov sem že pozabila, da jih sploh imam. In to je povsem nesprejemljivo. Odločila sem se, da jih najprej vse fotografiram in potem bom razmišljala naprej. Tukaj so:

In če jih sedaj razporedim v nekaj kategorij (glede na sezono, ko se jih nosi):

1. Pogosto obuti (1x na teden): 9 parov

2. Obuti 1x na mesec: 26 parov

3. Obuti 1x na leto: 18 parov

4. Še nikoli obuti: 5 parov

Vrednost obutve (ob nakupu, brez popustov):

Do 20€: 17 parov

Do 70€: 24 parov

Nad 70€: 17 parov

Če sedaj preračunam, kako pogosto imam obute vse čevlje, potem pridem do takega rezultata: če bi nosila čevlje “enakomerno”, potem bi vsak par nosila nekaj manj kot 7 dni na teden. In če preračunam še povprečno vrednost mojih čevljev (novih): je to 55€/par. In kar sram me je napisat, da sem za vse to plačala 3000€. No, nekaj manj, ker jih je kar nekaj z razprodaj, ampak toliko bi bilo to v redni prodaji… In poleg tega so tisti dražji (skoraj) vsi na listi obutih 1x na leto. In so (skoraj) vsi tisti, ki jih največ nosim iz ranga do 20€.

In če se sedaj še vprašam zakaj 5 parov ni bilo še nikoli obutih je (povsem iskrenih) odgovorov kar nekaj:

1. kupila sem jih na razprodaji in pozabila, kam sem jih spravila
2. ne vem kaj naj oblečem zraven

In zakaj je 18 parov obutih samo 1x na leto (vredni so pa 1.000€)?

1. ker so neudobni
2. ker se premalo udeležujem dogodkov, na katerih bi jih lahko nosila

A ni ti sramota? Odkar sem jih fotografirala, še posebej pa sedaj, ko sem preračunala njihovo vrednost, imam do njih drugačen odnos. In še bolj drugačen odnos imam do tistih, ki jih vidim v izložbah trgovin. Za vsak slučaj bom sprintala te fotografije in si jih obesila na vidno mesto. Še najbolj učinkovito bi bilo, če bi imela fotografijo v denarnici…