Smetka piše

Zgleda, da bom kar preživela letošnje praznike. In ne samo da jih bom preživela, v bistvu se mi je v teh dneh zgodilo kar nekaj lepih stvari.

Zelo mi je koristilo to, da sem napisala prejšnji prispevek. Potem mi je kar odleglo, sploh glede na to, da ste se večinoma strinjali z mano.

Veseli december sux. Forever.

Včeraj pa sem razmišljala o tem, kako dandanašnji pričarati praznično vzdušje. Včasih je bilo to tako, da so si privoščili kaj boljšega za pojest, ker tega RES niso imeli. Mi pa to tradicijo kar nadaljujemo, čeprav imamo vsega polne riti in nas ta »praznična miza« sploh ne gane. Meni osebno gre celo na živce. Ne maram siljenja s potico, kuhane šunke, francoske solate in vsega tega, kar se spodobi da ješ. In si nevljuden, če ne vzameš.

Kako torej pričarati praznično vzdušje? Prisilno preživljanje časa z žlahto ni ravno nekaj kar bi si človek želel… Vsaj jaz ne. Kaj torej? Jaz sem zase ugotovila! Dobila sem se z nekaj prijatelji, s katerimi se redko vidim. Samo sedeli smo, se pogovarjali o tem in onem, kritizirali kar je za kritizirat, hvalili kar je za hvalit. In bilo je nepozabno. Sam silvesterski večer pa sem preživela v odlični družbi ene od mojih vražjih prijateljic in njenega moža. Pili smo Aperol, odlično vino, pojedli nekaj odličnih posebnih prigrizkov, ki jih je pripravila moja draga prijateljica, igrali smo nadvse zabavno igro in zraven so padali vrhunski štosi. Vrgla sem karte za področje ljubezni in v bistvu jih lahko tudi ne bi, ker itak vsi vemo pri čem smo. Tudi karte so se strinjale. In potem sva iznašli silno učinkovit način sproščanja. Glasno izgovarjanje besede KURBA brez posebnega namena ali da bi bila komurkoli namenjena. Kako to dobro dene… Večer je minil tako hitro, da sploh nisva uspeli izbrati KRETENA LETA. Ampak še je čas tudi za to. Danes greva na tradicionalno očiščevalno obredno prečkanje reke – bose.

Meni je pomagalo. Da bom lažje dočakala moj ljubi vsakdanji delovnik. Vam svetujem, da preizkusite vse zgoraj naštete praznične metode. Ne bo vam žal!