oktober 18, 2008 at 4:21 popoldan (Seks v mestu)
Danes sem si prav pogledala v SSKJ kaj pomeni Recesija. Nazadovanje, izguba… Več al manj vezano na gospodarstvo. Ob vseh teh razmišljanjih o krizi, o tem kaj se dogaja, sem spet pomislila nase. In na mojo osebno recesijo v privat lajfu.
Dve leti nazaj sem bila v nekoga zaljubljena in je na momente celo kazalo, da kaj iz tega bo. Lani sem bila v to osebo še vedno zaljubljena (na momente) in sem spoznala nekoga drugega, v katerega sem se pa prav zares in zelo na hitro prav po filmsko zaljubila. In hkrati spoznala še nekoga, s katerim sem se večkrat dobila na pijači, z njim razpravljala o gospodarstvu, pogledala kakšen film in se ob njem spomnila, kaj je to je dotik, kemija… In potem se je začelo. Najprej je šla filmska zaljubljenost čez noč rakom žvižgat, potem sem najprej sama izbrisala loverboya (in nato se je izbrisal še sam), potem si je še moj nesmrtno ljubljeni dobil punco. In za piko na i so plesne vaje prestavili na tak dan, da moj soplesalec ne more več plesat z mano. Pa rečte, da to ni recesija? Jao.
Ampak ker je vse za nekej dobro, je najbrž tudi recesija… Tista v gospodarstvu, moja osebna…
Teren je pripravljen za nove temelje. Posvečam se izbiri kvalitetnega materiala. Za gradnjo.
7 Komentarjev
oktober 4, 2008 at 5:23 popoldan (Edward)
Neverendingstory.
Nedavno sem slišala razlago nekega moškega (samski, star 30 let). To so sicer res le njegove želje, ampak mogoče bi jih lahko posplošila. Torej. Njemu je pomembno, da punca nima “zgodovine”. Se pravi po možnosti čimmanj zvez, navezanosti, spominov, izkušenj… To potem pomeni, da je fajn, če je mlada… Ampak spet ne premlada, ker potem to spet pomeni en kup drugih problemov. Torej je takih verjetno zelo malo. In to je problem.
Kaj pa hočemo ženske? Vsekakor ne neizkušenih moških. Če pri (recimo) 30ih letih moški še nima kakšne zveze za sabo, potem zna biti sumljiv. To je pa po moje tudi več al manj vse, kar lahko splošnega povem, ker pri ženskah pa res ni neke logike, kakšnega bi si želele. Ene resnega (=dolgočasnega), ene izobraženega (=ego na višku), ene umetnika (=nič hudga, če ne bomo jedl…), ene športnika (=važno je, da je on srečen), ene bogatega (=ni vse v ljubezni). Itd. Ni pravila. Pri moških je pa jasno, da mora ženska:
- bit manj brihtna od njega
- manj zaslužit
- biti urejena, pa ne preveč
- ne se preveč na glas smejat
- biti nevpadljiva in namesto piva naročiti čaj
- ne sme kaditi
- smehljati se njegovim šalam
Najbrž so to pravila, ki se jih je treba držat, da potem srečaš “pravega”. In to je pri 17ih letih del ženske narave – take takrat so (no, ne vse…). Potem pa zmeraj manj. Zmeraj manj se prilagajamo tem njihovim pravilom, ki ostajajo nespremenjena… Preveč jih je strah, če ženske ne ustrezajo zgoraj navedenim pravilom.
- Brihtna je – celo življenje bom copata.
- Dovolj zasluži – zapustila me bo in si dobila drugega.
- Preveč je urejena – vsi bulijo vanjo, konkurenca na obzorju…
- Na glas se smeji – kaj si bodo misili o meni, imam čudaško žensko, mal utrgano…
- Pije pivo – to ni za ženske, napila se ga bi in mi delala sramoto
- kadi – med nosečnostjo bo škodovala svojemu otroku
- ne smeji se mojim šalam – neumen sem.
Zajebano je. Ne zdržim dovolj časa igranja po njihovih pravilih. Obstajajo moški, ki teh “moških” pravil NE upoštevajo. Ponavadi nimajo “poštenih” namenov. RES je zajebano.
Pa “zajebano” in “fakof” (de ne napišem še kej druzga) se tud ne sme na glas izjavit, vem…
10 Komentarjev
oktober 1, 2008 at 10:31 am (Seks v mestu)
Najbrž ima vsak od nas izkušnjo spoznavanja preko interneta. Zanimiva stvar. Meni se je to zgodilo ko sem bila še na faksu in sem svojemu takratnemu fantu kupovala rabljen telefon preko interneta. In ker je bil on prezaposlen za te zadeve, sem vse to izvedla jaz. Dobila želeni telefon, kontaktirala s tistim, ki ga je prodajal, se z njim dobila in dobila telefon. In za povrh še Invite v klepetalnico, ker je bil tisti bivši lastnik telefona major in je služboval v Bruslju, pa sva včasih mal poklepetala. In potem se je začelo dogajat. Spoznala sem kar nekaj moških, med njimi tudi nekoga, zaradi katerega sem prekinila 5-letno zvezo in začela novo. Trajala je dobrega pol leta, potem si je moj dragi na internetu našel drugo in se z njo tudi poročil. Mogoče je še z njo. Meni se je takrat seveda podrl svet in zasovražila sem take ali drugačne e-stike. Zbrisala sem vse z MSNja, z mejlov, s telefona… In od takrat živim mirno življenje. In imam na MSNju samo svoje prijatelje – tiste, s katerimi se poznam iz realnega sveta. In služi mi namesto telefona – za kratke dogovore. Vse kar je več, se mi zdi škoda časa… Ker se v tem času lahko v živo toliko več pomenimo in ker že večino delovnega časa preživim pred ekranom. In najbrž je marsikaj ostalo v podzavesti.
Imam pa dva prijatelja, ki sta si na internetu dobila punci. Oba imata (za enkrat) srečno zvezo.
Ali je to način navezovanja stikov, ki že v precejšnji meri nadomešča večtisočletno prakso?
Obkljukaš kaj bi rad in to tudi dobiš?
In ko enkrat mal zaškripa se spet povežeš Online in klikneš Search?
4 Komentarjev
