Kaj me omejuje?

Kot sem nedavno ugotovila, me strahovi omejujejo. Ne samo mene, vse. Strahovi in posledice zaradi strahov nenarejenih stvari.

So pa tudi drugi omejujoči dejavniki. Situacije, ki se jim hočem izognit. Ker se v njih ne počutim dobro. Najbrž se to dogaja v podzavesti na podlagi preteklih negativnih izkušenj. Omejuje me to, da so moje misli prekomerno zapolnjene z razmišljanji, za katera se mi zdi, da mi odžirajo čas za druge stvari, za druge ljudi.

Omejuje me to, da se nisem pripravljena odpovedati svojim načelom.

Omejujejo me meje drugega človeka.

In omejuje me vse materialno, kar imam.

Vse česar nimam, me osvobaja omejitev.

Strahovi

Glede na to, da sem bila od zmeraj majhna, sem morala biti toliko bolj pogumna. In dejansko se ne spomnim, da bi me bilo česarkoli kdajkoli strah. Zdaj so pa drugi časi in drugačni strahovi. In imam jih res veliko. Moj znanec, ki pogosto polemizira z mano pravi, da so strahovi za to, da se jih premaga. To sem sicer že velikokrat slišala, ampak po moje je to “kr neki” od odgovora. Skratka – raziskala sem svoje strahove in s pomočjo neke kar zanimive knjige ugotovitve sledeče:

  1. Strah pred nepopolnostjo – IMAM
  2. Strah pred neznanim – IMAM
  3. Strah pred tem, kaj bodo rekli drugi – NIMAM
  4. Strah pred napakami – IMAM
  5. Strah pred uspehom – NIMAM
  6. Strah pred tem, da bi morali biti ves čas odlični – IMAM
  7. Strah pred spremembo – NIMAM
  8. Strah pred pretirano odgovornostjo – NIMAM
  9. Strah pred čustvi – NIMAM
  10. Strah pred končanjem opravil – NIMAM
  11. Strah pred zavrnitvijo – IMAM
  12. Strah pred napačnimi odločitvami – NIMAM

Recimo, da imajo zdaj moji strahovi imena. Mi je pa dalo vse to kar veliko misliti in našla sem še nekaj svojih strahov:

  1. Strah pred kačami
  2. Strah pred adrenalinom (adrenalinski športi)
  3. Strah pred tem, kdaj bom naredila, če mi bo dogodek dolgočasen
  4. Strah pred srečanjem z osebo, s katero ne vem kaj bi govorila
  5. Strah pred tem kaj bom počela, če bom nekje sama (recimo na samotnem otoku)
  6. Strah pred preveč nedokončanega dela
  7. Strah pred tem, da se v situaciji ne bom dobro znašla
  8. Strah pred tem, da bi me odkrili pri blefiranju
  9. Strah pred tem, da bi se zredila
  10. Strah pred slabo kondicijo
  11. Strah pred padcem (smučanje, hoja, tek, stopnice…)

Za enkrat je to to, najbrž bom še kaj našla. Res je zanimivo to s temi strahovi. Prepričana sem, da jih ima vsak. Eni take, drugi drugačne. In sklepam, da je vse močno povezano s samozavestjo. In da strahovi niso za to, da jih premagamo, ampak za to, da:

  1. se jih v prvi fazi zavemo
  2. se jih naučimo prepoznavati
  3. se jih naučimo predvidevati (če izhajajo iz kakšne konkretne situacije) in posledično obvladati

Strah torej… Odlična zadeva za osebno rast. Najbrž nas tudi obvaruje pred marsikatero situacijo, ki bi bila prehuda za našo osebno psiho.

Mislim, da bom nekega dne napisala knjigo. Več knjig.

P.S. Pozivam vas, da z mano delite svoje strahove. Da skupaj dopolnimo zbirko napisanih strahov!

Caffettiera

Lansko poletje sem si kupila simpatično indukcijsko ploščo za kuhanje. Kot vestna kuharica sem se včeraj odločila, da jo končno vklopim. V tem času sem že izgubila / založila navodila za uporabo + magnet, s katerim preizkusiš, če je posoda primerna za kuhanje. Vem, da sem lani nekaj brala navodila in tudi testirala posode. Najbolj je magnet prijel emajlirane lonce.

Nedavno sem v Udinah videla simpatično Caffettiero, ki je kar priključena na elektriko (podobno kot grelniki za vodo, ampak vanjo prav tako dodaš kavo in vodo kot v običajno). Cena je bila cca 30€ in kar se nisem mogla odločit, če je to to, čeprav me je ideja in izvedba fascinirala. Kaj češ bolj praktičnega? Ko sem bila potem spet v Udinah, sem se odločila, da zdaj pa res kupim Caffettiero. In sem jo našla. Prelepa. Perfetta. Made of first class steel. In bistveno dražja od tiste prve variante. Evo fotko.

In včeraj sem jo poskušala otvorit na moji plošči. In PLOŠČA NI DELOVALA. Fotr mi je kasneje pojasnil, da dobrega jekla magnet itak ne prime. Od žalosti sem potem zavrela vodo v emajliranem loncu in to se je zgodilo v momentu. Torej plošča (tudi brez navodil) deluje popolno.

Kaj mi preostane drugega, kot da kupim dodatno ploščo? Itak je bistveno cenejša od moje drage Caffettiere…

Bom sporočila, ko mi bo uspelo skuhat prvo kavo.

V znamenju Device

Par dni nazaj sva z mojo drago prijateljico razpravljali na to temo. Ona je edina, ki se ji horoskopi ne zdijo “kar neki” in velikokrat skupaj ocenjujeva ljudi, kaj bi lahko bili po horoskopu. In tudi zadeneva.

Ugotovila sem namreč, da imam posebna obdobja, ko spoznavam ljudi (okej, MOŠKE) v istem znamenju. Glede na to, da sem Ribi, naj bi mi najbolj odgovarjala vodna znamenja – Rak, še posebej pa Škorpijon. Res so Škorpijoni tisti, ki me najbolj premaknejo, ampak na koncu ponavadi iz tega (itak) ni nič. V mojem osebnem horoskopu pa piše, da moja VII. hiša (torej tista, ki se navezuje na zveze) kaže na to, da naj bi se najbolje ujemala z Devicami. Zanimivo… Mogoče je kakšna napaka v karti…

Vsa ta obdobja so se začela par let nazaj z Raki. V parih mesecih sem jih spoznala kar nekaj – enga na morju, ostale v službi. REEES posebni ljudje. Blazno težko jim prideš blizu. In ko zgubijo potrpljenje je treba laufat. Ampak če te sprejmejo med svoje (ki jih nimajo veliko in dobro ločijo koga imajo med njimi in koga ne), potem si REEES njihov. Meni so zelo dragi, marsikomu drugemu znajo biti trn v peti.

Obdobje Rib. Hmmmmm. Jaz včasih sama sebe težko razumem. In z njimi je bilo isto. Neka privlačnost že res obstaja, ampak kaj, ko je toliko drugih problemov in nedorečenosti vmes. Bi – ne bi? Ne bi – bi? Vsak še sam s sabo ni bil na jasnem, kaj šele, da bi bil z drugim… In še kar se srečamo vsake toliko in iste epizode.

Potem sem spoznala dva Vodnarja. Oba umetnika, eden bolj, drugi manj. Oba v neskladju z dogajanjem v realnem svetu, oba take “ženske” duše. Premalo moškega naboja.

Potem so bili Levi. Uf. Sami sebi lepi. Strašno ponosni na svoj videz. Ampak TAKOOO prvinsko privlačni. Ampak žal ne govorimo istega jezika…

In zdaj je obdobje Devic. Trenutno poznam tri. Vsi uspešni moški v biznisu, vsi samski. Obvladajo sceno. Trdni na svojih zasluženih položajih, dosledni. Za enega sploh lahko rečem, da reče komurkoli karkoli si misli o njem. V vsaki situaciji najde biznis. Išče žensko na svojem nivoju, dobiva se s “frizerkami”. Izredno veliko govori, vse pozna, vse ga zanima. Sem imela priliko spoznat tudi to, da ni vse samo v govorjenju, da tudi dejansko zna stvari naredit tako, da delajo kot je treba. Drugega poznam bežno, poslovno. Ne ve točno, kako bi se obnašal do mene. Največkrat je varianta “No reply”, drugič se prekomerno zavzame. Ne štekam ga. In potem še tretji. Tudi njega ne poznam dobro. Silno pozitiven, multifunkcionalen, vedno v akciji. Ponavadi ne pridem do besede, če pa že začnem kakšno temo, potem jo obrne proti meni in redko izvem njegovo mnenje. Ker je zanimiv me marsikaj o njem zanima, ampak mu ne uspem zastaviti vprašanj, če pa bi mu jih že lahko, potem jih ponavadi pozabim, ker me že nekako šokira s kakšnim novim pristopom k debati. In ta vikend sem spoznala še enega, ki je Devica. In bil je (na momente) slabe volje. Ne vem, če je to vsem skupno – destruktivni, precej negativno vidijo (tudi ne tako negativno) situacijo. Najbrž imajo probleme s tem, če si nekaj zamislijo, in potem gre to mimo njihovih planov. Povzetek za Device – obvezno morajo imeti veliko dela in zadovoljni morajo biti s stvarmi, ki jih počnejo. Imam občutek, da te lahko uničijo do konca, če se spravijo na to, da se bodo ukvarjali s tabo. Pa še to – večino prostega časa preklepetajo pred monitorjem oz. se ukvarjajo s športom (ponavadi se preforsirajo).

Ja, Škorpijoni se mi pojavljajo v življenju konstantno. Ostala znamenja pa najbrž še pridejo na vrsto…