Ravno včeraj sem pospravljala računalnik in po pomoti odprla par fotografij, ki so me spomnile na nekoga. Zadeva je že zdavnaj neaktualna, ampak sem se spomnila enega detajla. Njegovega vabila na zmenek (ne prvi). Recimo, če je danes četrtek, 28.8. in bi se to zgodilo danes, potem je on predlagal: “Kdaj se bova spet videla? A bi ti bilo v torek, 16. septembra ob 21h okej?” Naj poudarim še to, da nisva bila niti na različnih celinah, niti v različnih državah, niti v različnih krajih in da sva se po naključjih videvala skoraj vsak dan. Torej čez 3 tedne, čeprav sva si bila (po svoje) všeč. Seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi skoraj po tleh padla od smeha in mu rekla, da pa ravno na tist dan nimam časa. Če se prav spomnim, me je sicer potem poklical že naslednji dan in predlagal zmenek naslednji dan. Ampak vseeno.
To je res zanimiva zadeva, kako osvojiti žensko. Kaj pravzaprav pričakujemo? Zmeraj je kaj narobe. Preveč vljuden. Preveč osladen. Premalo “moški”. Čudno oblečen. Preveč zagret.
In kako osvajamo ženske? Ali sploh osvajamo? Ali samo napeljujemo k temu, da potem moški osvajajo? Tale video, zame je to to…
Kje so dobri stari časi, ko si vsaj vedel pri čem si. In kaj bi kdo rad. Ko je bla vojna, ni nihče kompliciral.
To je res svoje poglavje. Pobarvati se na na blond (sem ne štejem ponesrečenih poizkusov mladenk, ki se barvajo na rumeno in vse vrste podobnih odtenkov ter tudi ne tistih, ki jim blond pač NE paše).
Jaz sem to naredila kakšno leto nazaj in efekt ne moške vsekakor obstaja. Veliko več jih pogleda za tabo, kar naenkrat te vsi (vsaj na videz) poznajo. Ampak na žalost se poveča tudi število bedakov, ki se kar naenkrat od nekod pojavijo in so strašno pogumni v ogovarjanju. In zmanjša se interes “normalnih” moških. Kar naenkrat so veliko bolj zadržani. Res se je treba veliko bolj dokazovat, da v resnici nisi “blond”, kar je naporno in kar me je že večkrat skoraj pripeljalo k frizerki, ki bi mi ostrigla te nesrečne bele pramene.
Da ne omenjam poslovnih sestankov, kjer se je pa RES treba dokazat z dejanji in bi blo skoraj vseeno, če ne bi spregovorila. AMPAK. Je pa več vabil na kavo, in tam se ponavadi vse bistvene poslovne zadeve dogovorijo… Kar JE prednost.
Res me zanima, kaj je takega, kar moške privlači na blondinkah. In zakaj jih vse to privlači samo za eno noč in zakaj ne bi želeli imeti resne punce s takimi lasmi.
Ne morem, da ne bi tega stavka posebej izpostavila. Hm. Po svoje imaš prav. Ampak samo kar se tiče izbora svojih moških. Znano je, da pač me damo več NASE… Mogoče zato, ker moramo moške preveč poslušat in bi blo čist preveč, če bi vas morale še gledat? To bi znala bit zanimiva debata… Z grozo berem lasten sklep in ugotavljam, da po tej logiki ženske niso za poslušat, ampak za gledat?!? Ojoj…
In izpostavila bi zanimiv fenomen iz narave. Zakaj so pri živalih samci veliko lepši od samic? Ker živali ne znajo govorit?
Odprlo se mi je dilema, na katero še nisem pomislila. Ko sem se vračala čez Jadran proti domu, sem na ladji spoznala enega Hrvata, ki je imel isto pot kot jaz. Po poti sva klepetala o tem in onem, seveda tudi o naši/njihovi meji pa o politiki in politikih, naših in njihovih. In njega je strašno zanimalo kakšen je ta naš Janša. Jaz nisem dobila druge asociacije kot to, da je zaljubljen. In iz tega je potem sledila debata. Njemu se je zdelo to čist NEMOGOČE, da ima tak tip, kot je on, tako punco. Mlado, lepo… In isto je bil ogorčen nad Putinom. V stilu – ma kako pa zgleda tip… Pravi, da se na Hrvaškem kaj takega ne dogaja.
ALI JE TO MOGOČE? Da tako različno razmišljamo? Meni osebno se ne zdi to nič nemogočega, čudnega. In ne za Janšo, ne za Putina ne bi mogla reči, da sta neprivlačna.
